Matebele a Moletlane (Morero wa “ba baka Mohu”)

Harry178183 0 views 15 slides Oct 13, 2025
Slide 1
Slide 1 of 15
Slide 1
1
Slide 2
2
Slide 3
3
Slide 4
4
Slide 5
5
Slide 6
6
Slide 7
7
Slide 8
8
Slide 9
9
Slide 10
10
Slide 11
11
Slide 12
12
Slide 13
13
Slide 14
14
Slide 15
15

About This Presentation

Morero
Histori ya Matebele a moletlane


Slide Content

Matebele a moletlane Presenter name

MORERO WA “BA BAKA MOHU” Presenter name

BAKGATHATEMA Sample footer text CHOSHI HARRY APHANE LESEDI JADE RIVONINGO SEERANE MELON MASHEGO 20XX 3

Pretorius le Mabule (1993:91) ba re morero ke dikgopolokgolo tšeo mmadi a di lemogago ge a le gare a bala sengwala.Pressfield (2022) o re morero ke dikakanyo tšeo di hwetšagalago ge o seno fetša go bala sengwala, ke gore mmadi o lemoga morero wa sengwala ka morago ga go bala padi, tiragatšo, padikopana, sereto, nonwane, taodišo, bj,bj. Ke gore kakanyo ye, e tšweletša ke ditiragalo tše mmalwa ka gare ga sengwalwa. . Mojalefa M.J(1995) o re morero ke molaetša goba tabakgolo yeo a rulagantšwego ka gare ga kanegelo. Efela mongwadi yena o šomiša ditsela tše itšego go hlabolla le go bea molaetša woo ka botlalo. O tšweletša gore morero o kaba o tee goba go feta, ka ge puku e kaba leditaba tše dintšhi tšeo di ke molaetša goba thuto yeo mongwadi a ratago gore ruta yona.Morero e tsweletsa ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane le thuto yeo mongwadi a ratago go lemoša mmadi mo bophelong.Gore morero o tle o bonagale gabotse, mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo ,go swana letekolanthago,tekolapejana ,go hlakahlakanya ditaba, golatelaganya ditaba ‚boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo bj,bj.Thulano le maatlakgogedi di godiša morero wa mongwadi. Sample footer text 20XX 4 MATSENO

MORERO WA BA BAKA MOHU Go padi ye ya ba baka mohu go tšwelela kgopolo ya kgagano, mo baanegwa ba sengwalose ba kgagana ka dikgopolo. Ditaba ka moka di thomile ge pharanakutwana a nyaka go tšeagoba go nyala mosadi yo mongwe. Gomme basadi ba gagwe ba ile ba kganana le taba yeka ge e be e le bona bao ba fepago le lapa la bona ntle le yena. Basadi ba pharanakutwanaba ile ba se dumelelane le gore monna wa bona a tšee mosadi yo mongwe gape ka ge a bea dula a ba tšeela mašeleng a bona ge batšwa mošomong. Lebaka la gore ba ganane leseo ke gore ba be ba tšeba gore pharanakutwana a gana tshelete ya gore e ka mo dumelelagore a tšee mosadi yo mongwe.Ba mošate ba lekile go lemoša pharakutwana ka kotsi yeo a bego a lebannego le yona kage setshaba se be se befetšwe ka gona. Baga motse ba lekile go mo botša gore a robale kadifokeng ka ge a be a sa bolokega. Efela pharanakutwana o ile a kganana le seo, a fetša kago ba botse gore ba mo tlogele ka ge a ba file selo ba mo kgopetšego sona.Go lemogwa gape le kua kgorongtsheko fao pharanakutwana a ilego a swara ka lebala la goepolla setopo sa morwa wa gagwe. Ba lekile go rarolla bothata efela gwa pala. Ka moragoga gore Pharanakutwana a tswe ka kgorongtsheko o eile a kgagana le Mmaselo a fetša kago ntsha mantšu a gore “Mmaselo a tsebe gore diketenyana tšeo ba mo nyakilego tšona gase selo go feta thlompho yeo e lebanego badimo ba gabo”

Tswelopele ya kgakgano Sample footer text 20XX 6 Mmasello le Pharanakutwana ba ile ba kgakgana morago a gore Pharanakutwana a be le kgopolo ya gore yena o nyaka gore basadi ba gagwe ba ikoketše.Sep se ile sa hlola kgakgano magareng a Pharanakutwana le Mmasello ka ge Pharanakutwana a be a nyaka go tšea mosadi yo mongwe ge a be a sa šome.Lemampo o ganana le taba ya gore Pharanakutwana a nyale mosadi wa boraro gomme seo se ile sa dira gore Pharanakutwana le Lemampo ba kgakgane ka ge ba be ba sa nyake Moraba a tlaišwa ka gore o be se na batswadiTlebetlebe o kgakgana le Pharanakutwana ka ge a be nyaka go nyala mosadi wa boraro le ge a be a sa šome.Tlebetlebe o be a ganana le taba ka ge tseba gore ngwana wa gagwe Mmasello a tlo tlaišwa ka lenyalong .Mmasello o kgakgana le Pharanakutwana ka ge a be a ganetša Pharanakutwana go boloka morwa wa gagwe Mahloko kgauswi le badimo ba gabo.Seo se ile sa dira gore Pharanakutwana a šomiše kgang ka go nyaka go boloka morwa wa gagwe ka go epolla setopo sa Mahloko. Sebakaborena le Mmasello ba ganetša Pharanakutwana go boloka morwa wa gagwe gomme ba ile ba mo swariša.

Tahlegelo Sample footer text 20XX 7 Morero wa tahlegelo Tahlegelo e tšwelela ge go ba le kopano magareng ga pharanakutwana, basadi ba pharanakutwana gammogo le batswadi ba bona, magareng a kopano e lemampo o ile a botšiša gore Pharanakutwana o tšea bjang mosadi yo mongwe mola a hloka le ya lebone la go dio lala le re tukutuku bošego bjo tee. Ditaba di ile tša nama tša phera ge Lemampo a tlo botša pharanakutwana gore o nyala Matimatšatši ka ge a tseba tsa gabo, o iteile morwedi wa morwarre ka motswa. Pharanakutwana o ile a mo foša seatla madingwaneng a morala, go weleng wa gagwe ga Lemampo fase ge a e thegile ka setulo Pharanakutwana a thoma go mo go motla menwana ya letsogo ka moisana yola.Tahlegelo gape e tšwelela ge Pharanakutwana le Mmasello ba lahlegelwa ke ngwana wa bona elego Mahloko. Mahloko o bile yo mongwe wa barutwana ba yunibesithi ya molatababotlana bao ba hweditšego kotsi ya go thulana ga difatanaga, nakong ya be ba boa leetong la go etela lewatle, Natal. Go baithuti kamoka Mahloko ke yena moithuti yo a lahlegetšwego ke Bophelo bja gagwe.

.LEHU Mahloko o ile a hlokofala morago a gore a hlagelwe ke kotsi ya sefatanaga ge ba boya leeto la sekolo ko Natala. Moraba o be a godišwa ke Malome wa gagwe se gage ra gore o ile a lahlegelwa ke batswadi. Sample footer text 20XX 8

kgang . . . . . . . . Sample footer text 20XX 9

Sample footer text 20XX 10 kgang Pharanakutwana o be a gapeletša go nyala basadi ba bararo mola a sa šome.Pharanakutwana o be a gapeletša gore a boloka morwa wa gagwe kgauswi le badimo ba gabo gomme seo se ile sa dira gore a epolle setopo sa Mahloko ko mabitleng.Morago a go swara o ile a se bontšhe boitsholo gomme seo se ile sa dira gore a ye a to epolla setopo gapeMorago a gore Pharanakutwana a swarwe, o ile a dira bonnets bja gore o lwela setopo sa morwa wa gagwe ko kgorong ya tsheko.

THUMO Mongwadi o atlegile ka ge a kgonne go tsweleletsa thuto goba kgopolokgolo mo sengwalweng sa signalmen gagwe. Ka ge go tswelela morero wa lehu,tahlegelo,kgang le mehabaru. Sample footer text 20XX 11

Sample footer text 20XX 12 HISTORI YA MATEBELE A MABELE A MOLETLANE

Matebele a Kekana, bjalo ka Matebele a Langa, ba tšwa go maHlubi kua Zululand gomme ba tsebja bjalo ka “ba bina Tlou.” Kgosi ya mathomo e be e le Musi (goba Muši) yo a ilego a ba etelela pele ge ba fihla Transvaal (Polokwane/Limpopo). Ka morago ga ge Musi a fologile setulo, morwa wa gagwe Manala o ile a dula bogošing, gomme bogoši bja aroganywa magareng ga barwa ba gagwe ba bahlano. E mong wa bona, Matombeni (Kekana), o ile a ya Moletlane a thea motse wa ga Kekana.Karolo e nngwe ya Kekana e ile ya thea Matebele a Ledwaba kua Mashashane, ba eteletšwe pele ke dikgosi Jack Elland le Jonathan Maraba. Go ile gwa tšwa gape karolwana ye nngwe yeo e dulago kgauswi le Noka ya Magalakwena ka fase ga Kgosi Nkidikitlana. Karolwana e nngwe e ile ya dula Mebotwaneng Setakaola (Potgietersrus), moo ba tsebjago ka Matebele a Mokopane, gomme ba be ba tumile ka botsomi. Baetapele ba bona e be e le Mmakgopa le Kgaba.Go ile gwa tsoga dintwa le Basotho ba ga Mashishi ka lebaka la go phekgišana ka mahumo. Ka morago, Kgaba o ile a ya Moordrif, a šala le barwa ba gagwe Ishumane le Kwenane. Le ge Kwenane e be e se mora wa mathomo, o ile a bewa kgoši ka lebaka la tlhokomelo ya gagwe go mmagwe. Ishumane yena o be a nale morwa, Mokopane (Setšwamadi).Ka morago ga dintwa tša ka gare, Mokopane o ile a dula setulong gomme a tsebja ka mpho ya go bona ka letahla. Le ge a buša, o ile a bolaya barwa ba gagwe ba babedi ka lebaka la dikganyogo tša bona. Ka morago a tšofala, gomme go se be le mohlahlami, a gapeletšega go amogela mosadi wa morwa wa gagwe Matsebe, ka gona gwa bitšwa Mokopane wa bobedi.Ka 1854 go ile gwa phatloga ntwa magareng ga Kekana le maVoortrekker ka lebaka la polao ya marathon ya kgosi Mokopane le diphoofolo tša gagwe ke Hermanus Potgieter. Se diphenol ile sa baka gore Matebele a Kopane le a Langa ba fenye maVoortrekker, bao ba bantši ba bolaetšwego kgauswi le Noka ya Magalakwena (Moordrif) le Fothane. Sample footer text 20XX 13 MATEBELE A MOLETLANE

METHOPOTHUSO Cohen, B.B. (1973). Writing about Literature. Illiniosis: Scott, Foresman CompanyThe Moral Story in Zulu (1930-1955). University of Pretoria:Pretoria.Ndebele. (2011, March 24). Retrieved from South African Heritage Online:https://www.sahistory.org.za/article/Ndebele Rafapa, J., Mamabolo, L., & Madiba, M. S. (2009). Mohlomongwe ke Tlhabologo. go J. Rafapa Mohlomongwe ke Tlhabologo (pp. ). Pietermaritzburg: Shuter & Shooter.Serudu, M.S (1989). South African Journal of African Languages: Lenong la Gauta by Bopape H.D.N., 4(2): 14-19 Sample footer text 20XX 14

RE A LEBOGA Sample footer text 20XX 15 MATEBELE A MOLETLANE
Tags