Sehlopha sa Mamabolo.pptx Hatfield presentation 2025

u24833020 6 views 22 slides Oct 19, 2025
Slide 1
Slide 1 of 22
Slide 1
1
Slide 2
2
Slide 3
3
Slide 4
4
Slide 5
5
Slide 6
6
Slide 7
7
Slide 8
8
Slide 9
9
Slide 10
10
Slide 11
11
Slide 12
12
Slide 13
13
Slide 14
14
Slide 15
15
Slide 16
16
Slide 17
17
Slide 18
18
Slide 19
19
Slide 20
20
Slide 21
21
Slide 22
22

About This Presentation

Baanegwanyane ba padi ya Ra tla ra lokologa eye!(2009)


Slide Content

Thobela.

Sehlopha sa Mamabolo AFT 121 Dipego Rakgoale Matapa pretty Phosa Gadifele Grace Ramoroka Boitumelo Nivoniah Nkabinde teko Seshoka boyzy maropeng This Photo by Unknown Author is licensed under CC BY-NC

Bokamorago Katlaahlo ya baanegwanyane Katlhaahlo ya baanegwanyane Thumo Histori ya Mamabolo

Katlhaahlo ya baanegwanyane: Ra tla ra lokologa, eye! (2009) Matseno Baanegwa ke batho goba dilo tšeo di emelago batho ba nnete ka gare ga sengwalwa . Ba phela lefaseng la di teng tša sengwalwa . Padi e bopilwe ka baanegwagolo e lego mongagiši le mongagišwa ga mmogo le baanegwannyane (Mojalefa, 1997). Baanegwanyane ke baanegwa ba go sekamela ka lehlakoreng la mongagiši goba mongangišwa . Ke baraloki ka gare ga padi ya Ra tla ra lokologa (Bal, 1980). Re šomisa tebelelo ya Naratholotši go sekaseka baanegwanyane .

Teori ya go atlhaahla baanegwannyane Tebelelo ya Naratholotši go sekaseka baanegwanyane . 1. Tebanyo Mo go lebantšhwa ditiro tša baanegwa , go lebeletšwi seo moanegwa a ratago go se dira le maikemišetšo a gagwe (Mojalefa, 1997). 2. Bogontšhi Ke seo se hlohleletšago moanegwa go phethagatša morero wa gagwe . Bo lemogwa ka senaganwa (Mojalefa, 1997) 4. Bothuši Ke selo seo se kgonago go thuša moanegwa go tšwetša morero wa gagwe pele . A ka itemogela bjona ka mokgwa wa senagwa goba moanegwa yo mongwe (Mojalefa, 1997). 5. Bothušegi Go lebane le go ahlaahla ge eba moanegwa o atlegile morerong wa gagwe goba aowa (Mojalefa, 1997). 3. Boganetši Se sengwe le se sengwe seo moanegwa a thulanago le sona goba a ganetšwago sona (Mojalefa, 1997).

Katlhaahlo ya baangwaenyane : Ra tla ra lokologa , eye! 2009).

Monna wa morapedi

Tebanyo Monna wa Morapedi tebanyo ya gagwe e be e le go fodiša batho ba Sehlakole le go ba thuša go fenya mathata a bona ka thapelo , le go baruta go hlankela modimo . Bokgontšhi Monna wa Morapedi o be a hlohleletšwa ke tshepo yeo a bego a na le yona go thapelo le maatla a Modimo . O ile go rapelela baduli ba Sehlakole ka tshepo ya gore ba tla fola .

Bothuši . Monna wa Morapedi o be a thuša ke maatla a Modimo ka gobane o be a kgona go dira mehlolo ka thapelo . Kgoši Kgapyane o thekgile morero wa monna wa morapedi ka go letša phalafala go bitša badudi ba sehlakole go ba tsebiša ka tšeo a kgonago go di dira ka maatla a thapelo . Buthušegi Monna wa Morapedi o atlegile morerong wa gagwe , ka gobane o kgonne go bontšha batho ba Sehlakole mehlolo ye a kgonago go e dira ka thapelo ka ge a gonne go fetoša lepara la Kgoši noga ya mapalekoto tatago dinoga , o ile a tšwela pele ka go ba bontšha maatla a o modimo a be go le o na , ka ge dihlotša di ile tša sepela , difofu tša buduloga mathata a o batho ba be go ba hlakana le o na a ile a fela .  

Baemedi ba Crown Mines

Tebanyo Baemedi ba Crown Mines tebanyo ya bona e be e le go tšama ba kalakantšha banna metseng ya magoši gore ba ye ba šome moepong . Bokgontšhi ( senaganwa ) Baemedi ba Crown Mines ba be ba hlohleletšwa ke go nyaka go thiba dikgoba tša mošomo tšeo di bego di bulegile moopeong wa Crown Mines, ke ka fao ba be ba nyakana le banna bao ba ka ba go le kgahlego ya go šoma .

Bothuši Baemedi ba Crown Mines ba ile ba thušwa ke Kgoši Rapyane ka gobane o ile a letša phalafala go biletša banna ba Sehlakole go ba tsebiša ka dikgoba tša mošomo tša moepong wa Crown mines, Bothuši bjo bongwe ke tshokolo yeo e bego e wetše Sehlakole ka Morago ga gore badudi ba lahlagelwe ke leruo la bona. Buthušegi . Baemedi ba Crown Mines ba ile ba atlega morerong wa bona, ka lebaka la tšhego yeo e bego a wetše motse wa Sehlakole , banna ba Sehlakole ba ile ba ba le kgahlego ya go ya go šoma moepong e le tsela ya go selela Malapa a bona.

Sauri

Tebanyo Sauri tebanyo ya gagwe ebe ele go nyakela mpša ya gagwe ye e bolailwego ka sehlogo toka . Bokgontshi Sauri o be a hlohlelet š wa ke lerato leo a bego a na le lona go mpya ya gagwe mahlabe . Le ge e be e modiret ši molato wa go ripa mosadi wa Ngwato letswele morago a lefa ka dikgomo tše tharo ka baka la yona . O tšwetše pele ka go e nyakela toka . Seo se bontša lerato la gagwe go Mahlabe .

Boganetsi Sauri obe a ganetšwa ke tatago Topetšwe go phethagatša morero wa gagwe gobane o rile a re ge a leka go bolela le yena ka taba ya go nyakana le mpša ya gagwe a se nyake go mo thieletša .

Bothuši O thu š it š we ke Kgo š i ka ge a ile a romela ba š emane go ya go bit š a Topet š we yo e bego ele mmolayi wa Mohlabe . Se se direga morago ga gore Sauri a leke go bolela le Tenego ( tatago Topet š we ) yo a ilego a mo kotla ka mekopa . Bothusegi Sauri o atlegile morerong wa gagwe ka ge mafelelong Topet š we a fedit š e a ipolela gore Mohlabe o bolailwe ke yena gomme a kgopela swarelo pele ga set š haba le Tenego a kgopela swarelo .

Thumo Re le sehlopha sa Mamabolo re re mongwadi ga se a kgona go tšweletša elemente ya baanegwanyane ka gare ga padi ya Ra tla ra lolologa,eye !(2009) kage a sa latela tebelelo / teori ya Naratholotšhi ka moka go baanegwannyane . Monna wa morapedi le Baemedi ba Crown mines bahlokile boganetši morerong wa bona .

History ya Mamabolo

Setshaba sa ga Mamabolo Setshaba sa ga Mamabolo ke batho bao ba bolelago Sepedi, polelo ya Basotho ba leboa. Ba dula tikologong ya Ga Mamabolo, province ya Limpopo. Batho ba ga-Mamabolo batŝwa nageng ya Bokgalaka, yeo bjale e bitšwago Zimbabwe. Ba ile ba huduga bokgalaka ka fase ga pušo ya Kgoši Seolwana ba leba Afrika Borwa. Leeto la bona le thomile go tloga Bokgalaka ba eya Legoede, Tyele (Nzhelele), Makgokonyane, Letsitele moo Kgoŝi Seolwana a hlokofetšego gona gomme ba feleletša ka go boela Bjatladi (South African Government, 2012).

Bophelo Setshaba sa ga Mamabolo boetapele bja bona bo laolwa ke Kgoro ya Bjatladi fao go bago le motho yo e bago moetapele , yo a emelago setšhaba sa Mamabolo. Ba Mamabolo ba bu š wa ke kgo š i , yeo e tlhokomelago meetlo le go etelela pele setšhaba (South African Government, 2012). Boetapele bja BaMamabolo Boetapele bo rulagant š we ka mokgwa wa set š o,ka fase ga Bjatladi Traditional Authority. Moetapele wa bjale set š habeng sa Mamabolo ke Kgo š higadi M.V. Mamabolo (Veronica Mphoso ) morago ga Kgo š i yeo e fetilego . Kgoro ke yona e swarago dikopano , e na le maikarabelo a go hlompha lego boloka set š o le histori ya setŝhaba sa ga Mamabolo (South African Government, 2012).

Mothopothuši Letsoala , A. (1940). Mamabolo history, tribal make-up and certain customs [Manuscript]. UPSpace Repository, University of Pretoria. https://repository.up.ac.za/items/24c9dfe6-b765-43a6-9339-4231848571ba Mojalefa, M.J.(1997) Ntlhane (BA) Sepedi 102. University of Pretoria. Mojalefa, M.J.(1997) Ntlhane (BA) Sepedi 202. University of Pretoria. OpenAI (2025) ChatGPT [AI image generated]. Available at: https://chat.openai.com/ (Accessed: 30 September 2025). South African Government. (2012, October 4). Installation of Kgošigadi Mamabolo M.V. of Bjatladi Traditional Community. Gov.za. https://www.gov.za/news/media-advisories/installation-kgoshigadi-mamabolo-mv-bjatladi-traditional-community-04-oct

Re a leboga .